Elementi stanja voda pri določanju ekološko sprejemljivega pretoka

Elementi stanja voda pri določanju pretoka 2

Doseganje dobrega ekološkega stanja in rabo voda pogosto razumemo kot aktivnosti z nasprotujočimi si cilji. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali lahko kljub odvzemanju vode v alpskih vodotokih dosežemo dobro ekološko stanje in katere dejavnike obremenitve moramo upoštevati. V Sloveniji namreč obstaja veliko število malih hidroelektrarn, največ na alpskih vodotokih, od katerih velik delež deluje na podlagi odvzema vode iz vodotokov. Osnovni cilj naše raziskave je bil priti do spoznanj, ki bodo omogočile nadgradnjo obstoječega pristopa Uredbe o kriterijih za določitev ter načinu spremljanja in poročanja ekološko sprejemljivega pretoka (Uredba o Qes) z upoštevanjem elementov stanja voda in ciljev vodne direktive.

Raziskavo smo izvedli na malih vodotokih v hidroekoregiji Alpe. Uporabili smo podatke o združbah rib, bentoških nevretenčarjev in fitobentosa in za vse vzorce indekse ekološkega stanja. Kot podatke o obremenitvah smo uporabili hidrološke parametre, indekse hidromorfoloških obremenitev (indeksi Slovenske hidromorfološke metode – SIHM), parametre pokrovnosti tal ter oddaljenost od dolvodne pregrade. Kjer so bili evidentirani odvzemi vode, smo izračunali vrednost povprečnega trenutnega odvzema, maksimalnega trenutnega odvzema ter faktor »f« iz Uredbe o Qes. V raziskavi smo preverili hipotezo, da je Qes funkcija odvzema vode, hidromorfoloških značilnosti mesta vzorčenja, onesnaženja in dolvodne povezanosti.

Ugotovili smo, da se na odvzeme vode najbolje odzovejo bentoški nevretenčarji in ribe. S povečevanjem relativnega odvzema vode se poslabšuje ekološko stanje vodotoka, vendar ekološko stanje ni odvisno le od relativnega odvzema vode ampak tudi od drugih okoljskih dejavnikov. Na podlagi ugotovitev iz projekta smo razvili orodje za izračun odvzema vode iz vodotoka z upoštevanjem ekološkega stanja, torej tak izračun, ki bo zadostil principom veljavne evropske vodne politike. Rezultati projekta z razvitim orodjem so lahko v pomoč ribiškim družinam, Zavodom za varstvo narave, Ministrstvu za okolje in prostor, Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo za predvidevanje vplivov trenutnih in načrtovanih odvzemov vode na vodni ekosistem. Prav tako je lahko razvito orodje pomoč vlagateljem za pridobitev vodne pravice. Ugotovitve in rezultati projekta bodo v prihodnosti osnova za dopolnitev in nadgradnjo Uredbe o Qes, smiselno pa bodo uporabljeni najverjetneje tudi v nadaljnjih načrtih upravljanja voda v Sloveniji.

Rezultati raziskave v domačem merilu prinašajo nova znanstvena spoznanja ne le na področju upravljanja z vodami, ampak tudi limnološke stroke in splošne biološke stroke, saj raziskav na temo povezav hidroloških parametrov z elementi kakovosti ekološkega stanja v skladu z vodno direktivo še ni. Na podlagi ugotovitev raziskave imamo sedaj osnovo za razumevanje povezave med Qes in elementi kakovosti ekološkega stanja v ekoregiji Alpe, poleg tega pa pripomoremo tudi k splošnemu razumevanju vpliva sprememb hidrološkega režima ter olajšujemo nadaljnje raziskave v območjih drugih ekoregij.

LOGO FISH
LOGO UNI

Ključne besede

O projektu

Vrednost projekta

140000 EUR

Naročnik

Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije

Ministrstvo za okolje in prostor

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

Nosilec projekta

izr. prof. dr. Gorazd Urbanič

Sodelavci na projektu

Aleksandra Krivograd Klemenčič

Blažo Đurović

Dušan Rebolj

Gregor Kolman

Janko Zakrajšek

Sabina Blumauer

dr. Nataša Smolar-Žvanut

dr. Maja Pavlin Urbanič

dr. Gorazd Kosi

dr. Samo Podgornik

Darko Anzeljc

Maša Čarf

doc. dr. Tina Eleršek

dr. Mojca Hrovat

Aljaž Jenič

Miha Knehtl

dr. Tanja Mohorko

dr. Vesna Petkovska

dr. Rebeka Šiling

dr. Igor Zelnik

Trajanje projekta

2014-2016

OSTALE DOMAČE REFERENCE

linija

Daljinsko zaznavanje hidromorfoloških značilnosti velikih rek in vplivi obremenitev na združbe organizmov

V okviru projekta ugotavljamo in primerjamo vplive obremenitev (spremembe hidromorfoloških značilnosti, onesnaženje, raba zemljišč) različnih prostorskih ravni (prispevno območje, odsek, pododsek) na združbe bentoških nevretenčarjev in rib v velikih rekah Slovenije ter preverjamo primerljivost hidromorfološkega vrednotenja velikih rek temelječega na podatkih pridobljenih s 1) terenskim popisom in 2) daljinskim zaznavanjem.