Hidrološka analiza poplavnega dogodka na Dravi 5.11.2012 Končno poročilo 8.5.2013 (z dodatkom)

Novelacija in dopolnitev Opozorilne karte poplav

Koroško in Slovenijo so v nedeljo 4. novembra 2012 zajele padavine, ki so se ponoči na ponedeljek 5. novembra še posebno na območju Karavank okrepile. Pred dogodkom je bilo porečje Drave na Koroškem močno namočeno zaradi predhodnih padavin, v povirju Drave in njenih pritokov pa se je nahajala tudi kar zajetna snežna odeja. Ob padavinah je prišlo tudi do dokaj močne otoplitve, ki je že tako velik odtok še dodatno okrepila s taljenjem snega. Rezultat te vremenske situacije, so bili veliki pretoki reke Drave in njenih pritokov.

Obravnavano območje

Porečje Drave na odseku Drave od vodomerne postaje Amlach do vodomerne postaje Borl.

Izhodišča za analizo

  1. pridobitev in uporaba razpoložljivih podatkov
  2. razumeti padavinsko in hidrološko situacijo v čim večji meri, z namenom aktivnega spremljanja podajanja Avstrijskega poročila, ki bo na izrednem zasedanju Slovensko-Avstrijske komisije za Dravo in posledično postavljanje vprašanj za dodatne razlage (izboljšanje poročila), podati pobudo po izboljšanju napovedovanja in ukrepanja pri visokovodnih situacijah.

Uporabljeni podatki

  1. Poročila, ki jih je priskrbel ARSO
  2. Podatki ki jih je priskrbel ARSO v digitalni obliki (za porečje Drave) in so primerni za analizo
  3. Pridobljeno na spletnih straneh
  4. Publikacije
  5. Podatki pridobljeni v sklopu delovanja delovne skupine za nadaljnjo podrobno raziskavo poplavnega dogodka na porečju Drave v Republiki Avstriji in Republiki Sloveniji novembra 2012

Hidrološka analiza

Za predstavitev dogodka na Dravi s hidrogrami odtoka so bili upoštevani sledeči podatki in izhodišča:

p1.    Hidrogrami pretokov v posameznih prerezih vodomernih postaj in prerezih hidroelektrarn;

p2.    Uporabljeni so bili urni podatki;

p3.    V kolikor je bila zabeležena konica pretoka izven polne ure, je ta vrednost pretoka zapisana na bližnjo polno uro;

p4.    Potovanje (propagacija) visokovodnega vala je bila ocenjena na eno uro natančno, na podlagi dolžine odseka, lokacije odseka, ocene hitrosti potovanja vala na podlagi izkušenj pri podobnih dogodkih, ter uporabljenih vrednosti v hidrološkem modelu (vir16);

p5.    Pri potovanju visokovodnega vala ni bila upoštevana možna sprememba oblike vala;

p6.    Za določitev hidrograma odtoka iz neopazovanih prispevnih območij je bil izbran zabeležen hidrogram odtoka iz takega območja, za katerega je ocenjeno, da je od razpoložljivih območij, najbolj primerljiv z obravnavanim neopazovanim območjem. Zabeležen hidrogram je bil linearno pretvorjen v hidrogram iz neopazovanega območja s pomočjo faktorja, ki je bil določen na podlagi razmerja prispevnih površin in razmerja povprečja padavin med merjenim območjem in neopazovanim območjem (Fm/Fn * Pm/Pn);

p7.    Izračun je bil izveden tabelarično (s programom Microsoft Excel) z vhodnim hidrogramom vodomerne postaje Amlach na Dravi;

p8.    Pomen oznak: KW, HE … hidroelektrarna

p9.    Rezultati so prikazani v obliki odtočnih hidrogramov v prerezih hidroelektrarn, vodomernih postaj in neopazovanih območij;

p10.  Uporabljene oznake za imenom prereza pomenijo:
“_d” … izračunan hidrogram “dejanski”
“_n” … izračunan hidrogram “naravni”
ni oznake … pomeni da je hidrogram zabeležen
neopazovano območje … ime hidrograma je sestavljeno iz faktorja korelacije imena korelacijskega hidrograma in številke območja

Zaključki

Z manevriranjem na hidroelektrarnah na Dravi je bila spremenjena oblika in konica hidrograma odtoka. Spremembe so opazne že na HE Rožek-Šentjakob v Rožu. Najbolj opazni pa sta spremembi zaradi obratovanja na HE Annabrücke (KW ANNABRÜCKE) in še bolj na HE Kazaze (KW EDLING).

Razlika povečanja pretoka Drave zaradi obratovanja verige hidroelektrarn v prerezu državne meje je med 650 in 750 m3/s.

Obliko hidrogramov Drave (dejanski in t.i. “naravni”) v prerezu državne meje potrjuje uravnotežena ocena volumna praznenja (26 mio m3) in volumna zadrževanja (26 mio m3) akumulacij verige HE prikazana na sliki 25. Vpliv “praznenja” akumulacijskih prostorov je razviden 5.11.2012 v času med 3:00 in 17:00 uro, vpliv “polnjenja” pa je potekal v dveh delih in je razviden od 17:00 (5.11.) do 8:00 (6.11.) in od 20:00 (6.11.) do 10:00 (7.11.)

V prerezu državne meje je ocenjen dejanski maksimalni pretok 2670 m3/s s povratno dobo ca 100 let, pričakovani “naravni” pa 1980 m3/s in bi dosegel povratno dobo manj kot 20 let.

V prerezu HE Vuzenica (pod vtokom Meže v Dravo) je ocenjen dejanski maksimalni pretok 3060 m3/s s povratno dobo ca 400 let, pričakovani “naravni” pa 2360 m3/s in bi dosegel povratno dobo ca 40 let.

Ključne besede

OSTALE DOMAČE REFERENCE

Daljinsko zaznavanje hidromorfoloških značilnosti velikih rek in vplivi obremenitev na združbe organizmov

V okviru projekta ugotavljamo in primerjamo vplive obremenitev (spremembe hidromorfoloških značilnosti, onesnaženje, raba zemljišč) različnih prostorskih ravni (prispevno območje, odsek, pododsek) na združbe bentoških nevretenčarjev in rib v velikih rekah Slovenije ter preverjamo primerljivost hidromorfološkega vrednotenja velikih rek temelječega na podatkih pridobljenih s 1) terenskim popisom in 2) daljinskim zaznavanjem.