Izdelava kart poplavne nevarnosti in kart razredov poplavne nevarnosti za dve območji pomembnega vpliva poplav v Republiki Sloveniji

Vsebina naloge izhaja iz Okvirnega programa izvajanja Direktive o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti za obdobje 2009-2015 (MOP RS, maj 2009). Pravni okvir naloge je določen s 6(5). členom Direktive 2007/60/ES (Ur. l. EU, št. L 288), ki je v slovensko zakonodajo prenesen z 11., 12. in 13. členom Uredbe o vsebini in načinu priprave podrobnejšega načrta zmanjševanja ogroženosti pred poplavami (Ur. l. RS, št. 7/2010), sprejete na podlagi 60.a člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (Ur. l. RS, št. 57/2008). Osnovni namen naloge je zagotovitev strokovnih podlag za določitev ciljev in ukrepov v okviru načrtovanja zmanjševanja poplavne ogroženosti v letih 2014 in 2015 za 61 območij pomembnega vpliva poplav. Uredba o NZPO v členih 11, 12 in 13 določa način, vsebino in časovnico priprave kart poplavne nevarnosti in ogroženosti. Glede načina priprave kart je določeno, da mora ministrstvo zagotoviti pripravo kart v najustreznejšem merilu za območja pomembne poplavne ogroženosti v skladu s predpisom o metodologiji za določanje poplavnih območij na ravni vodnih območij po predpisih o vodah. Karte poplavne nevarnosti zajemajo geografska območja, na katerih lahko pride do naslednjih vrst poplav:

  1. poplav z majhno verjetnostjo nastanka oziroma poplav kot posledice izrednih dogodkov,
  2. poplav s srednjo verjetnostjo nastanka, kar pomeni z 1% verjetnostjo nastanka,
  3. poplav z veliko verjetnostjo nastanka, kjer je to primerno.

Za vsako vrsto poplav iz prejšnjega odstavka je treba prikazati naslednje podatke:

  1. obseg poplav,
  2. globino vode ali višino gladine vode, kar je ustrezno,
  3. hitrost toka ali ustrezni pretok vode, kjer je to primerno.

Izdelane so karte poplavne nevarnosti in karte razredov poplavne nevarnosti za območji pomembnega vpliva poplav Izola in Piran (analiza nevarnosti poplavljanja morja). Prvič je izračunano valovanje za celotno teritorialno morje Republike Slovenije in izvrednotene gladine ob sočasnem nastopu verjetne plime in valovanja v skladu s Pravilnikom za celotno obalo. Za izračun propagacije valovanja je uporabljen v svetu priznan in validiran numerični model DHI MIKE 21 NSW. Umerjanje valovanja je bilo možno le z meritvami na eni lokaciji (pred Piransko punto) tj. na boji Vida. V letu 2014 sta bili postavljeni še dve boji, vendar nekajmesečne meritve ne omogočajo relevantnih podatkov za dodatno umerjanje. Za ustrezno umerjanje, predvsem zaradi natančnejšega umerjanja propagacije valovanja ob obali, bi bilo treba izvesti tudi meritve valovanja na več točkah ob obali. Poudariti je tudi treba, da umerjanje modela valovanja ni tako enoznačno kot je npr. umerjanje hidravličnih modelov vodotokov, saj je ob izbrani jakosti vetra in smeri vetra lahko prisoten znaten raztros podatkov o merjenih višinah valovanja ker model zaradi svoje kvazi-stacionarne narave ne more upoštevati predhodnega valovanja in spremenljivih vetrovnih razmer. Umerjanje je bilo zato izvedeno na način, da se podano valovanje na odprtem robu modela ob izbranem vetru ne zmanjšuje po računski mreži, obenem pa na mestu boje Vida še vedno ostaja v rangu merjenih podatkov. Za natančnejše izračune propagacije valovanja priporočamo, da se vzpostavi obdobno ali kontinuirno merjenje višine valov blizu obale Kopra, Izole, Pirana in Portoroža.

Vse kombinacije gladin (G10, G100 in G500) vsebujejo verjeten sočasni nastop maksimalne plime in valov glede na verjetnost nastopa dogodka v skladu s Pravilnikom. Pravilnik ne določa verjetnosti nastanka valov (višino) v kombinaciji z verjetnostjo nastanka plime (višina). Prav tako ne določa, katera višina valov se uporabi za izračun gladine npr. srednja višina, značilna višina ali maksimalna višina. Dodatno Pravilnik tudi ne dopušča omilitev (ali celo izločitev) manj verjetnih scenarijev, npr. sočasen nastop visoke plime in vetra iz smeri burje ali tramontane, saj navadno ob takšnih vetrovnih razmerah zračni pritisk ni zelo nizek, veter pa ne »potiska« morja v Tržaški zaliv kot v primeru vetra iz smeri jugo. Visoke plime namreč skoraj vedno spremlja južni veter. Vsekakor ne gre predvidevati, da je v skladu s Pravilnikom določena gladina G100 dogodek z verjetnostjo prekoračitve 0,01 v posameznem letu oziroma dogodek s 100-letno povratno dobo. Gre namreč za dogodek s precej manjšo verjetnostjo nastopa. Enako velja za gladini G10 in G500. Nevarnost poplavljanja morja, katere določitev (metodologijo) opredeljuje Pravilnik, je zato morda pretirana in bi bilo glede na ugotovitve študije morda smiselno nekoliko omiliti določbe Pravilnika.

Za izračun gladin je bila uporabljena značilna višina valov, ki jo navadno kot rezultat podajajo numerični modeli. Značilna višina valov je večja od srednje višine valov in manjša od maksimalne višine valov, zato je lahko primernejša za izračun dosega valovanja morja na obali kot maksimalna višina valov ali srednja višina valov, ker valovi ob stiku z infrastrukturo na obali (npr. zidov, valobranov, stavb, ipd.) izgubljajo energijo, njihov doseg pa je odvisen od količine izgubljene energije glede na posamično vrsto infrastrukture na obali. Disipacija energije in prelivanje valov preko obalne infrastrukture je hidravlični fenomen, ki je navadno izrazito trirazsežen in potrebuje obravnavo za vsak posamezni primer posebej. Redukcija višine valovanja je zaradi vpliva infrastrukture na obali nujna, a neznana, tudi zaradi medsebojnega vpliva različnih vrst infrastrukture, saj se valovanje ne širi vedno premočrtno na obalo, uklonjeni valovi pa se lahko zaradi vpliva infrastrukture na obali povečajo. Empirična redukcija višine valovanja glede na posamezno vrsto infrastrukture na obali bi lahko vodila v povečanje ogroženosti, saj ne bi bili zajeti hidravlični fenomeni sočasnega delovanja posameznih infrastruktur vzdolž obale. Uporaba maksimalne višine valovanja za izračun dosega valovanja sicer predstavlja največjo varnost, vendar tudi največjo prostorsko omejitev. Predpostavljeno je, da se energija najvišjih valov ob stiku z infrastrukturo na obalo zmanjša toliko, da je višina valov za infrastrukturo na obali enaka velikosti značilne višine valov. Za natančnejše izračune širjenja valov v obalnem pasu (kopnega) bi bilo potrebno uporabiti druge numerične modele, ki lahko upoštevajo tudi vpliv infrastrukture na obali.

Kljub temu, da obravnavani območji v Piranu in Izoli obsegata le manjši del obale, je bilo modeliranje valovanja izvedeno za celotno teritorialno morje in za celotno obalo izračunana ovojnica maksimalnih vrednosti valovanja ter prenesena na 100 m odseke linije ob obali. Te podatke (višina valov, smeri, višina morja in skupna gladina) lahko nosilci urejanja prostora nadalje uporabijo za presoje poplavne nevarnosti morja tudi na drugih odsekih. Takšna potreba se je že izkazala, saj so bili pristopi k izračunu valovanja tudi napačni, vedno pa empirične narave. Rezultati modeliranja širjenja valovanja so lahko uporabljeni tudi širše, na primer:

  1. kot robni pogoj za natančnejšo modeliranje širjenja valovanja znotraj pristanišč, marin in mandračev;
  2. za izračun obtežbe zaradi valovanja pri dimenzioniranju infrastrukture na obali, saj numerični model poda kot rezultat tudi energijo valovnega spektra;

za določitev območij slovenskega morja, kamor se lahko zatečejo plovila ob večjih valovih.

Povezava na dodatne vsebine:

  1. Izdelava kart poplavne nevarnosti in kart razredov poplavne nevarnosti za dve območji pomembnega vpliva poplav v Republiki Sloveniji. Letno poročilo o delu na nalogi I/2/1, nosilec naloge: Blažo Đurović. Inštitut za vode Republike Slovenije, september 2014. Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor, program dela IzVRS za leto 2014.

Sodelavci na projektu:

Mitja CENTA, Mitja PEČEK, dr. Leon GOSAR, Gašper ZUPANČIČ, Katja SOVRE, Brane KLINC, Branko DAMJANOVIČ

Povezane vsebine:

  1. Razvrstitev poplavno ogroženih območij in določitev območij pomembnega vpliva poplav v Sloveniji. Letno poročilo o delu na nalogi I/2/1.1, nosilec naloge: Blažo Đurović. Inštitut za vode Republike Slovenije, maj 2012. Naročnik: MOP, program dela IzVRS za leto 2012; Dostopno z: http://evode.arso.gov.si/direktive/FD_tabela.htm
  2. Posodobitev integralne karte poplavne nevarnosti in integralne karte razredov poplavne nevarnosti za objavo v Atlasu okolja (60 novih HH študij) in izdelava integralne karte globin pri Q100. Letno poročilo o delu na nalogi I/2/6, nosilec naloge: Mladen Ajdič. Inštitut za vode Republike Slovenije, december 2014. Naročnik: MOP, program dela IzVRS za leto 2014 (naloga se izvaja od leta 2012); Dostopno z: http://evode.arso.gov.si/direktive/FD_tabela.htm
  3. Izdelava kart poplavne ogroženosti za 27 območij pomembnega vpliva poplav v RS. Letno poročilo o delu na nalogi I/2/2, nosilec naloge: Blažo Đurović. Inštitut za vode Republike Slovenije, december 2013. Naročnik: MOP, program dela IzVRS za leto 2013; Dostopno z: http://evode.arso.gov.si/direktive/FD_tabela.htm
  4. Izdelava kart poplavne ogroženosti za 28 območij pomembnega vpliva poplav v RS. Letno poročilo o delu na nalogi I/2/2, nosilec naloge: Blažo Đurović. Inštitut za vode Republike Slovenije, december 2014. Naročnik: MOP, program dela IzVRS za leto 2014; Dostopno z: http://evode.arso.gov.si/direktive/FD_tabela.htm

Ključne besede

OSTALI DOMAČI PROJEKTI

linija

Daljinsko zaznavanje hidromorfoloških značilnosti velikih rek in vplivi obremenitev na združbe organizmov

V okviru projekta ugotavljamo in primerjamo vplive obremenitev (spremembe hidromorfoloških značilnosti, onesnaženje, raba zemljišč) različnih prostorskih ravni (prispevno območje, odsek, pododsek) na združbe bentoških nevretenčarjev in rib v velikih rekah Slovenije ter preverjamo primerljivost hidromorfološkega vrednotenja velikih rek temelječega na podatkih pridobljenih s 1) terenskim popisom in 2) daljinskim zaznavanjem.