Izdelava kart poplavne ogroženosti za območja pomembnega vpliva poplav v Republiki Sloveniji

Vsebina naloge izhaja iz Okvirnega programa izvajanja Direktive o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti za obdobje 2009-2015 (MOP RS, maj 2009). Pravni okvir naloge je določen s 6(5). členom Direktive 2007/60/ES (Ur. l. EU, št. L 288), ki je v slovensko zakonodajo prenesen z 11., 12. in 13. členom Uredbe o vsebini in načinu priprave podrobnejšega načrta zmanjševanja ogroženosti pred poplavami (Ur. l. RS, št. 7/2010), sprejete na podlagi 60.a člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (Ur. l. RS, št. 57/2008). Osnovni namen naloge je zagotovitev strokovnih podlag za določitev ciljev in ukrepov v okviru načrtovanja zmanjševanja poplavne ogroženosti v letih 2014 in 2015 za 61 območij pomembnega vpliva poplav.

Uredba o NZPO v členih 11, 12 in 13 določa način, vsebino in časovnico priprave kart poplavne nevarnosti in ogroženosti. Glede načina priprave kart je določeno, da mora ministrstvo zagotoviti pripravo kart v najustreznejšem merilu za območja pomembne poplavne ogroženosti v skladu s predpisom o metodologiji za določanje poplavnih območij na ravni vodnih območij po predpisih o vodah. V zvezi z vsebino kart uredba določa, da je na kartah poplavne ogroženosti treba prikazati morebitne škodljive posledice, povezane s tremi vrstami poplav (poplave z majhno, srednjo in veliko verjetnostjo nastanka – v kontekstu metodološkega pravilnika gre za poplave s povratno dobo 10, 100 in 500 let), izražene glede na:

  1. okvirno število prebivalcev, ki jih lahko prizadene poplava,
  2. vrste gospodarskih dejavnosti na območju, ki jih lahko prizadene poplava,
  3. potencialno pomembne vire onesnaženja, ki lahko v primeru poplav povzročijo nenamerno onesnaženje, in območja s posebnimi zahtevami v skladu s predpisom, ki ureja podrobnejšo vsebino načrta upravljanja voda po predpisih o vodah, ki jih lahko prizadene poplava, in
  4. druge pomembne podatke, kot na primer navedba območij, kjer lahko pride do poplav z visoko vsebnostjo toka sedimenta ali naplavin, podatke o drugih večjih virih onesnaževanja ter podatke o kulturni dediščini.

Karte škodnega potenciala območij poplavljanja Q10, Q100 in Q500, dogovorno imenovane »karte poplavne ogroženosti«, lahko na ravni državnega načrtovanja služijo kot orodje za določitev splošnih ciljev zmanjševanja ogroženosti celotnega območja pomembnega vpliva poplav. Pomembno je poudariti, da omenjene karte na izbranem območju ne določajo kombiniranega razreda ogroženosti (različni razredi nevarnosti, različne vrste in količina ogrožencev), kar je za načrtovanje ukrepov vsaj tako pomembno, kot je npr. za pogoje in omejitve pri umeščanju novih gradenj v prostor pomembna kombinirana stopnja nevarnosti (na podlagi kombinacije različnih povratnih dob in razponov globin). Namreč, poznavanje kombiniranega razreda ogroženosti na izbranem območju pNRP OPN lahko predstavlja strokovno podlago za uveljavitev negradbenega ukrepa spremembe podrobnejše namenske rabe zemljišča.

Posodobljenih in na novo izdelanih je 132 kart poplavne ogroženosti za 44 območij pomembnega vpliva poplav (od skupno 61), za katera obstajajo bolj ali manj popolni podatki o dosegih poplav s povratnimi dobami 10, 100 in 500 let (slika 4-1). Izdelana je statistika ogrožencev na območjih poplavljanja, ki se jo uporablja pri izpolnjevanju poročevalskih obrazcev EK. Določeno je aktualno stanje prostorske pokritosti območij pomembnega vpliva poplav s podatki o dosegih poplav z 10, 100 in 500-letno povratno dobo, ki predstavlja podlago za pripravo manjkajočih 17 kart poplavne ogroženosti.

V drugem ciklusu izvajanja poplavne direktive in ob izdelavi nove predhodne ocene poplavne ogroženosti bo treba predvideti izboljšavo kriterijev ranljivosti in ogroženosti iz metodološkega pravilnika ter jasno opredeliti namen in uporabo kart ogroženosti in kart razredov ogroženosti v smislu prostorskega načrtovanja in načrtovanja protipoplavnih ukrepov. Za zagotovitev pravilnosti uporabe izdelanih kart poplavne ogroženosti v sklopu poročanja Komisiji o izpolnjevanju določb 6. člena poplavne direktive, pa mora pristojna uprava spremeniti podzakonska akta (metodološki pravilnik in uredbo o NZPO), ki karte ogroženosti opredeljujeta drugače.

Povezava na dodatne vsebine:

Izdelava kart poplavne ogroženosti za 27 območij pomembnega vpliva poplav v RS. Letno poročilo o delu na nalogi I/2/2, nosilec naloge: Blažo Đurović. Inštitut za vode Republike Slovenije, december 2013. Naročnik: MOP, program dela IzVRS za leto 2013; Dostopno z: http://evode.arso.gov.si/direktive/FD_tabela.htm

Izdelava kart poplavne ogroženosti za 28 območij pomembnega vpliva poplav v RS. Letno poročilo o delu na nalogi I/2/2, nosilec naloge: Blažo Đurović. Inštitut za vode Republike Slovenije, december 2014. Naročnik: MOP, program dela IzVRS za leto 2014; Dostopno z: http://evode.arso.gov.si/direktive/FD_tabela.htm

Sodelavci na projektu:

MAZI Tina, dr. ZUPAN VRENKO Dunja

Povezane vsebine:

  1. Razvrstitev poplavno ogroženih območij in določitev območij pomembnega vpliva poplav v Sloveniji. Letno poročilo o delu na nalogi I/2/1.1, nosilec naloge: Blažo Đurović. Inštitut za vode Republike Slovenije, maj 2012. Naročnik: MOP, program dela IzVRS za leto 2012; Dostopno z: http://evode.arso.gov.si/direktive/FD_tabela.htm
  2. Posodobitev integralne karte poplavne nevarnosti in integralne karte razredov poplavne nevarnosti za objavo v Atlasu okolja (60 novih HH študij) in izdelava integralne karte globin pri Q100. Letno poročilo o delu na nalogi I/2/6, nosilec naloge: Mladen Ajdič. Inštitut za vode Republike Slovenije, december 2014. Naročnik: MOP, program dela IzVRS za leto 2014 (naloga se izvaja od leta 2012); Dostopno z: http://evode.arso.gov.si/direktive/FD_tabela.htm
  3. Priprava ekonomskih vsebin načrtov zmanjševanja poplavne ogroženosti. Letno poročilo o delu na nalogi I/2/3, nosilec naloge: Špela Petelin. Inštitut za vode Republike Slovenije, december 2014. Naročnik: MOP, program dela IzVRS za leto 2014 (naloga se izvaja od leta 2013); Dostopno z: http://evode.arso.gov.si/direktive/FD_tabela.htm

Ključne besede

OSTALI DOMAČI PROJEKTI

Daljinsko zaznavanje hidromorfoloških značilnosti velikih rek in vplivi obremenitev na združbe organizmov

V okviru projekta ugotavljamo in primerjamo vplive obremenitev (spremembe hidromorfoloških značilnosti, onesnaženje, raba zemljišč) različnih prostorskih ravni (prispevno območje, odsek, pododsek) na združbe bentoških nevretenčarjev in rib v velikih rekah Slovenije ter preverjamo primerljivost hidromorfološkega vrednotenja velikih rek temelječega na podatkih pridobljenih s 1) terenskim popisom in 2) daljinskim zaznavanjem.