IZVAJANJE POPLAVNE DIREKTIVE (Direktiva 2007/60/ES)

Predhodna ocena poplavne ogroženosti

image1

V dokumentu so predstavljene vsebine, ki izhajajo iz zahtev Direktive 2007/60/ES . Predstavljeni so viri uporabljenih podatkov, uporabljene metode in rezultati ob upoštevanju izhodišč transparentnosti in homogenosti za namen določitve območij potencialne poplavne ogroženosti in razvrstitev območij poplavne ogroženosti po pomembnosti (v državnem merilu) glede na stopnjo ogroženosti. To orodje je primerno za uporabo v procesu odločanja.

Namen, vsebina in cilj

Osnovni namen je bila razvrstitev območij poplavne ogroženosti po pomembnosti (v državnem merilu) na podlagi metodološkega pristopa, ki upošteva podatke o nevarnostnem potencialu (tip, obseg, verjetnost, jakost in trajanje poplavnih dogodkov) in škodnem potencialu (razsežnost, vrednost, ranljivost in izpostavljenost ljudi, okolja, kulturne dediščine in gospodarskih dejavnosti).

Poleg opredelitve velikosti nevarnostnega potenciala je bilo potrebno določiti tudi velikost škodnega potenciala na območjih poplavljanja in ga s pomočjo ustreznih kazalnikov razvrstiti v razrede velikosti. Kazalniki in razredi so opredeljeni na podlagi razpoložljivih podatkov o lokaciji in številu prebivalcev, ki stalno ali občasno bivajo na ozemlju Slovenije, o območjih in objektih zaradi katerih bi lahko prišlo do onesnaženja okolja večjega obsega po predpisih o varstvu okolja, podatkov o kulturni dediščini, zavarovani po predpisih o varstvu kulturne dediščine in podatkov o območjih, pomembnih za izvajanje gospodarskih in negospodarskih dejavnosti.

Uredba o vsebini in načinu priprave podrobnejšega načrta zmanjševanja ogroženosti pred poplavami (Ur. l. RS, št. 7/2010) v svojem 7. členu govori o načinu priprave v 8. členu pa o vsebini predhodne ocene poplavne ogroženosti.

V 9. členu ministrstvo opredeli tista območja za katera ugotovi da obstaja možnost pomembnega vpliva poplav.

Torej je cilj naloge na podlagi čim bolj objektivne metode, kriterijev in meril oceniti velikost poplavnega škodnega potenciala v Sloveniji. Škodni potencial gradnikov prostora je smiselno ocenjevati na celotnem državnem ozemlju zato, da se kolikor toliko zagotovi trajnost rezultatov analize ogroženosti, saj se območja poplavljanja na opozorilni karti poplav dopolnjujejo v skladu z 7(2). členom Pravilnika o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti (Ur. l. RS, št. 60/2007) .

Nekatere obravnavane vsebine poročila

DIREKTIVA 2007/60/ES (POPLAVNA DIREKTIVA)

  1. Urejanje voda in direktiva 2007/60/ES
  2. Izvajanje poplavne direktive v Sloveniji
  3. Prenos določb poplavne direktive v slovensko zakonodajo
  4. Priprava strokovnih podlag za odločanje
  5. Opredelitev ciljev urejanja voda

METODOLOŠKI PRISTOP

NEVARNOSTNI POTENCIAL

ŠKODNI POTENCIAL

RAZVRSTITEV POPLAVNO OGROŽENIH OBMOČIJ GLEDE NA STOPNJO OGROŽENOSTI

ZAHTEVE ČLENA 4. POPLAVNE DIREKTIVE

  1. opis preteklih in večjih poplav

ZAHTEVE ČLENA 5. POPLAVNE DIREKTIVE

  1. predlog 1: območja pomembnega vpliva poplav (po predpisih o vodah)
  2. predlog 2: območja pomembnega vpliva poplav (predlog IzVRS)
  3. predlog 3: območja pomembnega vpliva poplav (predlog IzVRS)

Zaključek

Iz analize škod posameznih dogodkov je razvidno da se je delež celotne direktne škode na vodni infrastrukturi od dogodka leta 1990 ko je bil ca 19%, stalno povečeval kot je razvidno, v letu 1998 25%, v 2007 38%, 2009 72% in 2010 62%.

Nadalje lahko sklepamo, da ob večjem vzdrževanju vodne infrastrukture ne bilo manj škode le na njej, ampak bi infrastruktura opravljala svojo funkcijo in s tem bi bilo posledično tudi manj škode na ostalih segmentih škod.

Na podlagi zgornje ugotovitve in določitve območij pomembnega vpliva poplav, kot ukrep predlagamo povečanje investicijskega vzdrževanja, prednostno na vodni infrastrukturi z vplivom na območja pomembnega vpliva poplav.

Ključne besede

OSTALE DOMAČE REFERENCE

linija

Daljinsko zaznavanje hidromorfoloških značilnosti velikih rek in vplivi obremenitev na združbe organizmov

V okviru projekta ugotavljamo in primerjamo vplive obremenitev (spremembe hidromorfoloških značilnosti, onesnaženje, raba zemljišč) različnih prostorskih ravni (prispevno območje, odsek, pododsek) na združbe bentoških nevretenčarjev in rib v velikih rekah Slovenije ter preverjamo primerljivost hidromorfološkega vrednotenja velikih rek temelječega na podatkih pridobljenih s 1) terenskim popisom in 2) daljinskim zaznavanjem.