Študija za določitev ekološko sprejemljivega pretoka za odvzem vode za Cinkarno na reki Hudinji po 8. členu Uredbe o kriterijih za določitev ter načinu spremljanja in poročanja ekološko sprejemljivega pretoka

Za pridobitev ali spremembo vodne pravice za odvzem vode je po veljavni Uredbi o kriterijih za določitev ter načinu spremljanja in poročanja ekološko sprejemljivega pretoka treba določiti ekološko sprejemljiv pretok (Qes), ki naj bi zagotavljal tudi dobro ekološko stanje vodnih teles. Ekološko stanje je nov pristop v vrednotenju kakovosti površinskih voda, vpeljan z evropsko vodno direktivo ter v slovensko zakonodajo z Zakonom o vodah; osnova je upoštevanje bioloških elementov kakovosti. Metodologije vrednotenja ekološkega stanja voda v Sloveniji smo v večji meri razvili na IzVRS ali v sodelovanju z drugimi inštitucijami.

Za naročnika smo izvedli študijo v skladu z 8. členom Uredbe o kriterijih za določitev ter načinu spremljanja in poročanja ekološko sprejemljivega pretoka, v kateri smo preverili vpliv obstoječega ter željenega odvzema vode na vodotoku Hudinja na ekološko stanje vplivnega odseka. Ekološko stanje odseka smo ovrednotili po veljavni metodologiji, in sicer za biološke elemente kakovosti fitobentos, bentoški nevretenčarji in ribe. Upoštevajoč obstoječe stanje odseka ter cilje vodnega telesa smo pripravili predlog ekološko sprejemljivega pretoka.

O projektu

Naročnik projekta

Cinkarna, Metalurško-kemična industrija Celje d.d.

Nosilec projekta

izr. prof. dr. Gorazd Urbanič

Sodelavci

dr. Vesna Petkovska

mag. Luka Javornik

Miha Knehtl

dr. Rebeka Šiling

Trajanje projekta

2016 – 2017

OSTALE DOMAČE REFERENCE

linija

Daljinsko zaznavanje hidromorfoloških značilnosti velikih rek in vplivi obremenitev na združbe organizmov

V okviru projekta ugotavljamo in primerjamo vplive obremenitev (spremembe hidromorfoloških značilnosti, onesnaženje, raba zemljišč) različnih prostorskih ravni (prispevno območje, odsek, pododsek) na združbe bentoških nevretenčarjev in rib v velikih rekah Slovenije ter preverjamo primerljivost hidromorfološkega vrednotenja velikih rek temelječega na podatkih pridobljenih s 1) terenskim popisom in 2) daljinskim zaznavanjem.