VISOKOVODNE RAZMERE na porečju Bolske – sedanje stanje
Za območje porečja Bolske je bila izdelana hidrološka študija visokih voda z določitvijo »dejanskih« maksimalnih pretokov in visokovodnih valov s povratno dobo 10, 20, 50, 100 in 500 let v nekaterih prerezih Bolske in njenih pritokih. Za namen hidravličnega modeliranja so podani vhodni hidrogrami do sotočja Bolske in Konjšice.
Za potrebe obdelave so bili pridobljeni in analizirani meteorološki in hidrološki podatki Agencije RS za okolje (v nadaljevanju ARSO). Analiza padavin (maksimalne dnevne padavine, maksimalne padavine z različnim trajanjem 5 minut do 24 ur) je obravnavala 18 padavinskih postaj od tega 2 ombrografa.
Za posamezna prispevna območja je bil izdelan hidrološki model površinskega odtoka z različico programa HEC–HMS 4.0. Visokovodni valovi so bili izvrednoteni z metodo sintetičnega enotnega hidrograma po metodi SCS. Za modeliranje transformacije visokovodnega vala je bila uporabljena metoda Muskingum–Cunge.
Upoštevana je bila predpostavka da padavine s povratno dobo N povzročijo odtok s povratno dobo N.
Ključne besede
OSTALE DOMAČE REFERENCE
Razvoj sistema za oceno stroškov izvajanja ukrepov za varstvo morskega okolja na državni ravni (V1-2368)
Glavni cilj projekta je priprava predloga metodologije, ki bo integriral smernice Evropske komisije in cenovno politiko voda ter finančno politiko na področju morskega okolja na državni ravni. Trajanje projekta od 1. 12. 2023 – 31. 5. 2025.
Strokovne podlage za določitev prioritet RS na področju okolja in učinkovite rabe virov iz programa LIFE
V okviru projektne naloge smo pripravili smernice, katere so tiste tematske prednostne naloge iz Večletnega delovnega programa LIFE za obdobje 2014-2017 v prednostnem področju Okolje in učinkovita raba virov ter Okoljsko upravljanje in informacije za Sklop 1: voda, vključno z morskim okoljem, ki so za Slovenijo izjemnega pomena z vidika...
Daljinsko zaznavanje hidromorfoloških značilnosti velikih rek in vplivi obremenitev na združbe organizmov
V okviru projekta ugotavljamo in primerjamo vplive obremenitev (spremembe hidromorfoloških značilnosti, onesnaženje, raba zemljišč) različnih prostorskih ravni (prispevno območje, odsek, pododsek) na združbe bentoških nevretenčarjev in rib v velikih rekah Slovenije ter preverjamo primerljivost hidromorfološkega vrednotenja velikih rek temelječega na podatkih pridobljenih s 1) terenskim popisom in 2) daljinskim zaznavanjem.