Vpliv hidromorfoloških lastnosti vodotokov Slovenije na združbe bentoških nevretenčarjev

V zadnjih desetletjih je v upravljanju z ekosistemi tekočih voda več pozornosti namenjeno spremembam hidromorfoloških značilnosti. Za vzpostavitev trajnostnega upravljanja z ekosistemi tekočih voda je pomembno dobro poznavanje povezav med naravnimi in spremenjenimi rečnimi habitati ter združbami rečnih organizmov.

V nalogi smo ugotavljali vpliv hidromorfoloških spremenljivk različnih ravni na združbe bentoških nevretenčarjev (BN) v vodotokih Slovenije in treh ekoregij: Alpe, Dinaridi in Panonska nižina. Uporabili smo podatke o združbah BN z več kot 300 mest vzorčenja, kjer smo zajeli celoten razpon obremenitve hidromorfološke spremenjenosti. Za vsako mesto smo tudi zbrali podatke o okoljskih spremenljivkah rabe tal, regionalnih pokrajinskih značilnosti (tipologija), lastnosti kakovosti (RHQ) in spremenjenosti rečnih habitatov (RHM).

Povezave med združbami BN in okoljskimi spremenljivkami smo ugotavljali s kanonično korespondenčno analizo (CCA). S spremenljivkami RHQ smo večinoma pojasnili precej večji delež variabilnosti združb BN kot s spremenljivkami RHM. Združba bentoških nevretenčarjev se manj odziva na sam objekt spremembe kot na učinek te spremembe na lastnosti kakovosti rečnih habitatov. Ugotovili smo razlike v pomembnosti okoljskih spremenljivk glede na ekoregijo. Porazdelitev pojasnjene variabilnosti združb BN med skupine okoljskih spremenljivk smo ugotavljali s parcialno CCA (pCCA). Ugotovili smo, da tipološke spremenljivke do neke mere oblikujejo procese na nižjih ravneh, vendar je velik delež zgradbe združb BN odvisen od lastnosti kakovosti habitata ne glede na regionalne pokrajinske dejavnike. Poleg tega smo lahko dobro ločili med vplivi rabe tal ter lastnostmi kakovosti in spremenjenosti rečnih habitatov na združbe BN. Pri oblikovanju usmeritev za upravljanje z vodami je tako treba upoštevati spremenljivke obeh obravnavanih ravni, saj značilno različno pojasnita variabilnost združb BN in vplivata na stanje voda.

Na podlagi ekološko pomembnih morfoloških spremenljivk smo za štiri glavne evropske regije določili vodilno sliko oziroma potencialno naravno stanje rečnih habitatov, ugotovili značilne razlike med alpsko, nižinsko, mediteransko in kraško regijo ter podali usmeritve za upravljanje z ekosistemi tekočih voda.

O projektu

Mentor

izr. prof. dr. Gorazd Urbanič

Doktorand

dr. Vesna Petkovska

Trajanje projekta

2008 – 2015

OSTALE DOMAČE REFERENCE

linija

Daljinsko zaznavanje hidromorfoloških značilnosti velikih rek in vplivi obremenitev na združbe organizmov

V okviru projekta ugotavljamo in primerjamo vplive obremenitev (spremembe hidromorfoloških značilnosti, onesnaženje, raba zemljišč) različnih prostorskih ravni (prispevno območje, odsek, pododsek) na združbe bentoških nevretenčarjev in rib v velikih rekah Slovenije ter preverjamo primerljivost hidromorfološkega vrednotenja velikih rek temelječega na podatkih pridobljenih s 1) terenskim popisom in 2) daljinskim zaznavanjem.