Na 64. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni je v ponedeljek, 24. avgusta 2026, dr. Tine Bizjak z Inštituta za vode Republike Slovenije (IzVRS) skupaj s projektnimi partnerji z Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo (MBP NIB) predstavil ugotovitve ciljnega raziskovalnega projekta »Vpliv okoljskega stresa na zdravje in prirastek školjk ter izboljšave vzrejnih praks zaradi mikroplastike in podnebnih sprememb«. Školjkarstvo je pomemben del slovenske akvakulture. Od leta 2012 količina gojenih klapavic v Sloveniji presega količino ulovljenih rib. Glavna gojena vrsta je sredozemska klapavica (Mytilus galloprovincialis), njena vzreja pa se zaradi spreminjajočih se okoljskih razmer sooča z novimi izzivi.
V preteklosti so na dejavnost vplivali predvsem občasno cvetenje toksičnih alg in omejen prostor, primeren za gojenje školjk. V zadnjih letih so med pomembnejšimi dejavniki, ki vplivajo na proizvodnjo, tudi plenjenje, zlasti orad, prisotnost parazitov, kot so ploski črvi, ter stres zaradi visokih temperatur morja.
Projekt je pokazal tudi priložnosti za nadaljnji razvoj slovenskega školjkarstva. Te vključujejo boljši prenos znanja, uvajanje inovacij, krepitev strokovnih znanj in usposabljanj ter večjo raznovrstnost dejavnosti.
Pomemben del raziskave je bil namenjen mikroplastiki. Klapavice so primeren bioindikator onesnaženosti morja, saj lahko delce mikroplastike zadržujejo dalj časa. Opravljene analize niso pokazale jasne povezave med onesnaženostjo vode in sedimenta na območju školjčišč ter količino mikroplastike, odkrite v školjkah. Rezultati tako opozarjajo na kompleksnost vplivov mikroplastike in drugih okoljskih dejavnikov na morske organizme.
Predstavljene ugotovitve so pomembna podlaga za nadaljnje raziskave ter pripravo priporočil za prilagajanje vzrejnih praks. Povezovanje raziskovalnega znanja in praktičnih potreb dejavnosti lahko pomembno prispeva k ohranitvi in trajnostnemu razvoju školjkarstva v slovenskem morju tudi v spremenjenih podnebnih razmerah.