V znanstveni reviji Sustainability je bila objavljena raziskava, v kateri smo preučevali, kako so človekovi posegi v rečno strugo in brežine (hidromorfološke spremembe) ter raba zemljišč povezani s sestavo združb rib in bentoških nevretenčarjev v velikih slovenskih rekah. Raziskava je zajela Dravo, Muro, Savo, Ljubljanico, Krko in Kolpo. Posebno pozornost smo namenili ugotavljanju pomena obremenitev na različnih prostorskih ravneh – od posameznih rečnih odsekov do celotnih prispevnih območij rek.
Rezultati so pokazali, da so združbe rib in bentoških nevretenčarjev različno povezane z obremenitvami na posameznih prostorskih ravneh. Sestava ribjih združb je bila izraziteje povezana z lokalnimi obremenitvami, predvsem na ravni daljših rečnih odsekov, medtem ko so bile združbe bentoških nevretenčarjev bolj povezane s skupnim delovanjem obremenitev na več prostorskih ravneh. Obravnavane obremenitve so pojasnile bistveno večji delež variabilnosti ribjih združb (43,5 %) kot združb bentoških nevretenčarjev (19,9 %). Ugotovili smo tudi, da je bila raba zemljišč na ravni celotnega prispevnega območja pomembnejša za pojasnjevanje sestave obeh združb kot raba tal v neposredni bližini reke.
Za učinkovito upravljanje in obnovo velikih rek zato ni pomembno le prepoznati ključne obremenitve, temveč tudi razumeti, na kateri prostorski ravni delujejo. Ugotovitve raziskave poudarjajo pomen celostnega pristopa k upravljanju rek, ki povezuje izboljševanje življenjskih razmer na posameznih rečnih odsekih z ukrepi na ravni celotnega prispevnega območja. Takšen pristop lahko prispeva k učinkovitejšemu načrtovanju ukrepov, izboljšanju ekološkega stanja in dolgoročnemu ohranjanju rečnih ekosistemov.
Objavljeni članek: Knehtl, M. in Urbanič, G. (2026). Linking Multi-Scale Stressors to Fish and Benthic Invertebrates in Non-Wadable Rivers: Implications for River Management. Sustainability, 18, 8613.
https://doi.org/10.3390/su18178613
