Evropski tematski center za celinske, obalne in morske vode (ETC/ICM)

Evropski tematski center za celinske, obalne in morske vode (ETC/ICM) je mednarodni konzorcij, katerega namen je podpora Evropski agenciji za okolje (EEA) za zagotavljanje pravočasnih, usmerjenih, ustreznih in zanesljivih informacij strokovni in širši javnosti za razvoj in izvajanje dobre okoljske politike v Evropski uniji in drugih državah članicah EEA. Namen je oblikovati celovit okoljski informacijski sistem za pomoč Evropski komisiji in državam članicam EEA pri njihovih prizadevanjih za izboljšanje okolja, usmeritvah trajnostnega razvoja in povezovanja okoljske politike z drugimi sektorji, kot so ekonomija, sociala, promet, industrija, energetika in kmetijstvo.

Informiranje in ozaveščanje javnosti

Učinkovitost varovanja morja ni odvisna zgolj od ukrepov države in lokalnih skupnosti temveč sloni predvsem na vsakem izmed nas. Za prostorske načrtovalce, projektivna podjetja, organe lokalnih skupnosti in državne organe, ki se ukvarjajo z urejanjem in/ali varovanjem voda je izredno pomembno dobro poznavanje možnosti in omejitev pri poseganju v morsko okolje in priobalna zemljišča. Prav tako pa je dobro, da se vsak posameznik zaveda kakšen je lahko njegov vpliv na morsko okolje.

Mednarodno delovanje in povezovanje

Zaradi čezmejne narave morskega okolja morajo države članice sodelovati, da bi zagotovile usklajen razvoj morskih strategij v posamezni morski regiji ali podregiji. Države članice zato poskušajo zagotoviti, da so metode za pripravo presoje v morski regiji ali podregiji usklajene in da se upoštevajo čezmejni vplivi in čezmejne lastnosti. Na nivoju morskih regij ali sub-regij morajo vse države določiti vrsto značilnosti za dobro okoljsko stanje, ki zrcalijo obremenitve ter vplive človekovih dejavnosti.

Raba in prostorsko načrtovanje obalnega morja

Prisotnost morja opredeljuje cel niz specifičnih dejavnosti, kot so industrija, turizem, pristaniške dejavnosti, marikultura, ribištvo…, ki so neposredno vezane na morje oziroma na rabo morja, ali pa so njihove spremljevalne dejavnosti. Prek rabe morja pa te dejavnosti neposredno vplivajo druga na drugo, si konkurirajo in vsiljujejo različne pravne režime, pri čemer lahko nastajajo tako konflikti rabe morja v razmerju do ciljev varovanja bivalnega okolja, do naravnih ekosistemov in krajine, kakor tudi glede podeljenih vodnih pravic in zmanjševanja ekonomske uspešnosti nekaterih dejavnosti.

Morski odpadki (Deskriptor 10)

Morski odpadki so vsi trdni odpadki antropogenega (človekovega) izvora, ki na kakršen koli način pridejo v morsko okolje. Če jih ne odstranimo, tam tudi ostanejo. V slovenskem morskem okolju in na obali se nahajajo odpadki vseh vrst in izvora. Največ odpadkov je iz plastičnih materialov, izvirajo pa tako iz aktivnosti na kopnem (poselitev, turizem, industrija) kot na morju (ribištvo, marikultura, pomorski promet).

Prevladujoče obremenitve in vplivi

Poročilo o prevladujočih obremenitvah in vplivih vsebuje opis dejavnosti ljudi v obalnem območju in na morju ter neposredne in posredne obremenitve in vplive, ki jih te dejavnosti povzročajo. Različne dejavnosti lahko povzročajo fizične izgube habitatov vključno s fizičnimi poškodbami morskega dna, obremenitve okolja s hrupom in z odpadki, onesnaževanje z nevarnimi snovmi in s hranili ter biološke obremenitve. Na spodnji sliki je prikazana povezava med deskriptorji in elementi, obravnavanimi v poglavju za opis obremenitev in vplivov.

Bistvene značilnost morskih voda

Analiza bistvenih lastnosti in značilnosti okolja zadevnih voda temelji na okvirnem seznamu elementov, ki zajema fizikalno-kemijske lastnosti, tipe habitatov, biološke lastnosti in hidromorfologijo. Prva analiza opisuje izhodiščno stanje morskega okolja in služi kot predlog za izbor vrste značilnosti, ki najbolje opisujejo dobro stanje morskega okolja. V dogovoru z drugimi državami na Jadranu in v Sredozemlju bodo na osnovi tega predloga izbrane značilnosti, za katere bo vzpostavljen redni monitoring.

Upravljanje morskega okolja

Na Sektorju za morje pripravljamo strokovne podlage za Načrt upravljanja morskega okolja (NUMO) v skladu z Okvirno direktivo o morski strategiji (Direktiva 2008/56/ES) za naročnika Ministrstvo za okolje in prostor. IzVRS ima pri pripravi strokovnih podlag vlogo koordinatorja (usklajevalca aktivnosti in vsebin), pripravljavca posameznih strokovnih vsebin, in oblikovalca podatkovnih slojev za poročanje Komisiji.