Socio-ekonomska analiza

Izraba morskega prostora v Republiki Sloveniji je intenzivna in izredno raznolika. Ljudje z izvajanjem dejavnosti na morju in kopnem vplivamo na stanje morskega okolja. Pri tem se moramo zavedati, da je zdravo in čisto morsko okolje osnovni pogoj za opravljanje različnih dejavnosti, in kot tako prinaša slovenskemu gospodarstvu in družbi določene koristi. Mnoge dejavnosti so odvisne od dobrega okoljskega stanja morja. Take so na primer dejavnosti morskega ribištva, gojenje morskih organizmov, dejavnosti turizma, pridobivanje soli, šport, rekreacija in prostočasne aktivnosti na morju ter opazovanje morskega okolja. Posredno to vpliva tudi na vrednost nepremičnin. Poslabšanje okoljskega stanja morja lahko ogrozi določene vire prihodkov in delovna mesta v teh dejavnostih ter povzroči izgubo drugih družbenih koristi in posledično vpliva na zmanjšanje kakovosti življenja prebivalstva. Zato je treba dejavnosti, povezane z morskim okoljem, izvajati in načrtovati tako, da njihove obremenitve ne bodo prevelike. Le tako bodo lahko morski ekosistemi sedanjim in prihodnjim generacijam zagotovili trajnostno uporabo morskega blaga in storitev. Osnova takemu načinu upravljanja z morskim okoljem so strokovne podlage, ki jih pripravljamo na IzVRS.

Ena izmed strokovnih podlag, ki prispeva k optimalnemu upravljanju z morskim okoljem in k doseganju cilja Okvirne direktive o morski strategiji je socio-ekonomska analiza uporabe morskih voda in stroškov poslabšanja morskega okolja, ki smo jo pripravili na IzVRS. Poleg tega so ekonomske vsebine tudi del oblikovanja okoljskih ciljev in programa ukrepov za doseganje postavljenih ciljev skladno z Okvirno direktivo o morski strategiji.

Socio-ekonomska analiza uporabe morskih voda je bila izdelana po konceptu morskih računov in podaja informacije o koristih, ki jih slovenskemu gospodarstvu in družbi nudi morsko okolje ter o obremenitvah, ki jih dejavnosti, povezane z morskim okoljem, lahko povzročajo. Prikazani so podatki o prostorski porazdelitvi dejavnosti, trendih in pričakovanem razvoju dejavnosti v prihodnosti. V okviru analize smo pripravili tudi primerjavo dejanske rabe morskega dobra z dovoljeno rabo in ocenili znesek dajatev za obremenjevanje voda, ki bi lahko bile obračunane, če bi bile vodne pravice podeljene.

Obravnavani sektorji:

Morsko ribištvo in marikultura
Pomorski promet
Turizem
Pridobivanje soli
Poselitev
Kmetijstvo v obalnih občinah
Industrija in skladiščenje v obalnih občinah
Druge dejavnosti
Obramba
Varstvo pred škodljivim delovanjem morja
Druge negospodarske dejavnosti

Dejavnosti, povezane z morskim okoljem, prispevajo 2 % k celotni dodani vrednosti v državi in omogočajo delo 2 % zaposlenih v Republiki Sloveniji. Sektorji pomorski promet, industrija in skladiščenje v obalnih občinah ter turizem so glede na dodano vrednost in zaposlenost trije najpomembnejši sektorji, povezani z morskim okoljem, pri čemer ustvari sektor pomorski promet skoraj polovico vse dodane vrednosti dejavnosti, povezanih z morskim okoljem v Republiki Sloveniji.

Ključni sektorji, ki obremenjujejo morsko okolje so predvsem poselitev (pozidava obale, komunalne odpadne vode, odpadki,…), turizem (obremenitve zaradi navtičnega turizma,…), pomorski promet (premazi za ladje, poglabljanje plovnih poti, sidranje, vnos tujerodnih vrst z balastnimi vodami, tveganje za incidentno onesnaženje,…) in ribištvo (izlov rib, odpadki, ribolov s pridnenimi vlečnimi orodji, sidranje,…).

Socio-ekonomska analiza stroškov poslabšanja morskega okolja

Upravljanje z morskim okoljem zajema tudi razmišljanje o tem, kaj se bo dogajalo v prihodnosti in kaj bi lahko bilo izgubljeno, če z morskim okoljem ne bomo skrbno ravnali. Spremembe v ekosistemih imajo lahko velik vpliv na gospodarstvo in družbo v sedanjosti ali v prihodnosti in jih je zaradi tega treba upoštevati pri načrtovanju in odločanju. Zato je potreben tudi razmislek o stroških poslabšanja morskega okolja oziroma o škodi, ki bi v primeru poslabšanja okoljskega stanja morja lahko nastala.

Trenutno, ko še ne poznamo ocene okoljskega stanja v prihodnosti, je o stroških poslabšanja še težko govoriti. Lahko pa opišemo koristi, ki nam jih morski ekosistem trenutno zagotavlja in s tem poudarimo koristi, ki bi v prihodnosti lahko bile izgubljene. Koristi (dobrine in storitve), ki jih imajo ljudje od ekosistemov, se imenujejo ekosistemske storitve. Večino ekosistemskih storitev je težko ovrednotiti, saj ne nastopajo na trgu in podatki o tem, koliko so posamezniki zanje pripravljeni plačati, običajno niso na razpolago. Na IzVRS smo opredelili ekosistemske storitve morskega okolja v Republiki Sloveniji, izbrali primerne metode za vrednotenje teh ekosistemskih storitev in nekatere izmed metod z upoštevanjem razpoložljivih podatkov tudi že preizkusili.

V naslednjih letih bomo na IzVRS pripravili ekonomske vsebine programa ukrepov za doseganje okoljskih ciljev. Za izbiro najboljšega možnega načina doseganja ciljev bosta izdelani analiza stroškovne učinkovitosti in analiza stroškov in koristi predlaganih ukrepov. Viri financiranja ukrepov bodo opredeljeni ob upoštevanju načela »plača povzročitelj obremenitve«.