Hidromorfologija – preučevanje hidromorfoloških značilnosti površinskih voda in preučevanje spremenjenosti hidromorfoloških procesov in značilnosti zaradi različnih posegov v vodni prostor

Z vedno večjimi potrebami po vodi za namakanje, proizvodnjo električne energije, vzrejo vodnih organizmov ter s posegi v vodna in priobalna zemljišča zaradi poselitve, razvoja prometne infrastrukture in kmetijske rabe tal, je človek povzročil številne spremembe naravnih hidromorfoloških značilnosti. Zgradil je številne pregrade in jezove ter s tem prekinil značilno vzdolžno zveznost toka, nemalokrat je zožili koridorje in rekam odvzel naravni tlorisni potek.

Posodabljanje integralnih kart poplavnih kart

Za potrebe izvajanja “Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja” (Uradni list RS, št. 89/08) v zvezi s pripravo za državo prioritetnih državnih prostorskih načrtov je bila vzpostavljena evidenca HH študij za katere sta IzVRS in ARSO podala mnenje o skladnosti z metodološkim pravilnikom in izdelan podatkovni sloj na ravni k.o., ki je bil objavljen v Atlasu okolja. HH (hidrološko hidravlične) študije so bile izdelane v postopkih priprave DPN-jev, občinskih prostorskih aktov in projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja. V letu 2012 je bila na podlagi evidence in pridobljenih vektorskih podatkovnih slojev prvič izdelana integralna karta razredov poplavne nevarnosti za območje RS.

Preliminarna identifikacija ključnih razlivnih površin visokih voda na območju Slovenije

Pomembnejša območja poplavne nevarnosti opredelimo kot del območij poplavljanja, na katerih se lahko poplavna voda brez večje škode razlije in tudi zadrži, kar lahko zmanjša škodne posledice dolvodno. Poplavna direktiva zavezuje k upoštevanju vidika območij, kjer bi se poplavne vode lahko zadržale (naravna poplavna območja). Določitev območij je utemeljena v obeh relevantnih podzakonskih aktih, tj. uredbi o pripravi načrta in metodološkem pravilniku za kartiranje. Pomen območij je poudarjen tudi v evropskih dokumentih v zvezi z naravnimi ukrepi zadrževanja voda, zeleni infrastrukturi in doseganjem sinergije ukrepov poplavne in vodne direktive. Osnovni namen izdelave strokovne podlage je ohranitev in povečanje prostora, namenjenega naravnim poplavnim procesom s pomočjo administrativnega zavarovanja naravnih poplavnih območij v načrtih zmanjševanja poplavne ogroženosti 2015-2021.

Mednarodno delovanje in povezovanje

Zaradi čezmejne narave morskega okolja morajo države članice sodelovati, da bi zagotovile usklajen razvoj morskih strategij v posamezni morski regiji ali podregiji. Države članice zato poskušajo zagotoviti, da so metode za pripravo presoje v morski regiji ali podregiji usklajene in da se upoštevajo čezmejni vplivi in čezmejne lastnosti. Na nivoju morskih regij ali sub-regij morajo vse države določiti vrsto značilnosti za dobro okoljsko stanje, ki zrcalijo obremenitve ter vplive človekovih dejavnosti.

Raba in prostorsko načrtovanje obalnega morja

Prisotnost morja opredeljuje cel niz specifičnih dejavnosti, kot so industrija, turizem, pristaniške dejavnosti, marikultura, ribištvo…, ki so neposredno vezane na morje oziroma na rabo morja, ali pa so njihove spremljevalne dejavnosti. Prek rabe morja pa te dejavnosti neposredno vplivajo druga na drugo, si konkurirajo in vsiljujejo različne pravne režime, pri čemer lahko nastajajo tako konflikti rabe morja v razmerju do ciljev varovanja bivalnega okolja, do naravnih ekosistemov in krajine, kakor tudi glede podeljenih vodnih pravic in zmanjševanja ekonomske uspešnosti nekaterih dejavnosti.

Morski odpadki (Deskriptor 10)

Morski odpadki so vsi trdni odpadki antropogenega (človekovega) izvora, ki na kakršen koli način pridejo v morsko okolje. Če jih ne odstranimo, tam tudi ostanejo. V slovenskem morskem okolju in na obali se nahajajo odpadki vseh vrst in izvora. Največ odpadkov je iz plastičnih materialov, izvirajo pa tako iz aktivnosti na kopnem (poselitev, turizem, industrija) kot na morju (ribištvo, marikultura, pomorski promet).

Prevladujoče obremenitve in vplivi

Poročilo o prevladujočih obremenitvah in vplivih vsebuje opis dejavnosti ljudi v obalnem območju in na morju ter neposredne in posredne obremenitve in vplive, ki jih te dejavnosti povzročajo. Različne dejavnosti lahko povzročajo fizične izgube habitatov vključno s fizičnimi poškodbami morskega dna, obremenitve okolja s hrupom in z odpadki, onesnaževanje z nevarnimi snovmi in s hranili ter biološke obremenitve. Na spodnji sliki je prikazana povezava med deskriptorji in elementi, obravnavanimi v poglavju za opis obremenitev in vplivov.

Bistvene značilnost morskih voda

Analiza bistvenih lastnosti in značilnosti okolja zadevnih voda temelji na okvirnem seznamu elementov, ki zajema fizikalno-kemijske lastnosti, tipe habitatov, biološke lastnosti in hidromorfologijo. Prva analiza opisuje izhodiščno stanje morskega okolja in služi kot predlog za izbor vrste značilnosti, ki najbolje opisujejo dobro stanje morskega okolja. V dogovoru z drugimi državami na Jadranu in v Sredozemlju bodo na osnovi tega predloga izbrane značilnosti, za katere bo vzpostavljen redni monitoring.