Opozorilna karta erozije

Opozorilna karta erozije

Metodološki pravilnik v zvezi s poplavnimi in erozijskimi območji določa, da se ocena poplavne in erozijske nevarnosti prikazuje na opozorilni karti poplav in erozije in na podlagi omenjene karte in v pravilniku opredeljenih kriterijev se določijo pomembnejša območja nevarnosti in ogroženosti, za katera se nato izdelajo detajlnejše analize. Projektna naloga je bila pripravljena z namenom zagotovitve strokovnih podlag za izvajanje 83. člena Zakona o vodah, ki med drugim predvideva tudi določitev območij, ki so ogrožena zaradi erozije celinskih voda in morja. Opozorilno karto erozije podrobneje opredeljuje metodološki pravilnik (Ur. l. RS, št. 60/2007), ki določa, da se opozorilna karta prvič izdela na podlagi analize historičnih in arhivskih podatkov o erozijskih dogodkih in na podlagi že izdelanih študij, raziskav, analiz ter drugih podatkov. Karta se obnovi najmanj na šest let. Glavni cilj naloge je bila izdelava osnutka opozorilne karte erozije za raven merila manjšo od 1:50.000 za celotno državno ozemlje, ki se jo nato lahko strokovno preveri in tudi uradno objavi v Atlasu okolja.

Rezultati dela na nalogi v letih 2008-2012 predstavljajo dobro strokovno izhodišče za izdelavo opozorilne karte erozije na državni ravni. Osnovna projektna naloga je bila izdelana sredi leta 2008 in delo je bilo opravljeno v obdobju 2008-2012 v treh fazah. Podana so tudi izhodišča za prihodnje delo na strokovnih podlagah za izdelavo opozorilne karte. Vsebina naloge predstavlja pomemben prispevek k implementaciji določb metodološkega pravilnika, uredbe o pogojih in omejitvah, uredbe o vsebini in načinu priprave NZPO in pravilnika o vsebini vlog za projektne pogoje in vodno soglasje. Naloga je bila sestavljena iz naslednjih vsebinskih sklopov:

1. Pregled in analiza obstoječega stanja na področju opisa erozijske nevarnosti v Sloveniji.
2. Izdelava seznama obstoječih podatkovnih virov in pridobitev razpoložljivih podatkovnih zapisov.
3. Primerjava metodologij zajema, obdelave, prikaza in uporabe podatkov o eroziji z metodološkimi pristopi v drugih državah, zlasti sosednjih alpskih državah.
4. Izdelava predloga vsebine, strukture in načina prikaza podatkov o eroziji na opozorilni karti ob upoštevanju dejanske in potencialne globinske in bočne erozije celinskih voda in erozije morja, možnosti zdrsov in plazenja tal v širšem zaledju vodotokov, lokacij začasno odloženega erozijskega drobirja v grapah, na pobočjih in meliščih ob vznožju gorskih sten, na hudourniških vršajih ipd.
5. Izdelava osnutka opozorilne karte erozije v skladu z vsebinami, določenimi z 8. členom Pravilnika.
6. Izdelava predlogov za nadaljnje delo pri pripravi prve uradne opozorilne karte erozije.

Rezultati I. in II. faze:

1. prerez stanja na področju obravnavanja erozijske nevarnosti v Sloveniji
2. 33 zbranih in analiziranih podatkovnih virov s področja obravnave erozijske problematike
3. predlog vsebine in osnutek opozorilne karte: “EROZIJA: varstvena območja – ukrepi in omejitve”
4. analiza metodološkega pristopa in rezultatov izdelave kart erozije po pravilniku 2007 (vir 0033)
5. analiza različnih vidikov prikaza erozijske problematike v povezavi s Pravilnikom 2007 (“s poplavami povezane erozije”) z ozirom na:
   1. nivo obdelave (lokalni, regijski, državni)
   2. dejanska : potencialna erozija
   3. površinska : linijska erozija
   4. hudourniška erozija (specifika hudourniških procesov in pojavov)
   5. vloga in pomen gozdnih površin (varovalni in zaščitni gozdovi, potencialna erozijska območja)
   6. pomen podatkov o poplavnih in erozijskih dogodkih
   7. pomen podatkov o vodni infrastrukturi
   8. razmejitev in “medsebojni vpliv” med poplavnimi, erozijskimi, plazljivimi in plazovitimi območji

Ugotovljeno je bilo, da območje celotne Slovenije pokrivajo zgolj podatki iz treh kart, izdelanih leta 1999. Te karte so bile leta 2001 predlagane kot del vodnogospodarskih vsebin za prostorski plan Slovenije. Podatkovni tipi zajemajo površinsko in deloma hudourniško erozijo (območja erodiranosti in erozijska žarišča), plazno erozijo (pogojno stabilna in nestabilna zemljišča), snežno erozijo (plaznice snežnih plazov) ter porušitveno erozijo (skalni podori). Dejansko so bili ti podatki iz teh treh kart vsaj kot podlaga za nadaljnje delo uporabljeni v 20 obdelanih virih, neposredno vključeni (sicer običajno spremenjeni in dopolnjeni) pa v 14 obdelanih virih. Podatki se torej uporabljajo v praksi, bodisi v metodološkem smislu, bodisi kot izhodišče za podrobnejšo obdelavo. Vključeni podatki o snežnih plazovih so kvalitetni, ostali podatki pa niso neposredno prenosljivi na bolj podrobni nivo, ampak je potrebna vsakokratna kritična presoja. Prav tako je karta na določenih območjih nepopolna, posplošena in ne zajema celotne problematike erozije v Sloveniji. Kljub temu je karta osnova, ki jo imamo in ki jo lahko v prihodnjih letih nadgradimo, dopolnimo in posodobimo. Posodobitev bi potekala prek generaliziranjh rezultatov podrobnejših kartiranj (nivo občine) v manjših merilih ali pa prek presoje erozijske nevarnosti na državnem nivoju (obravnava podatkov o vodotokih – linije – in vodozlivnih območij – hudourniška območja)

Rezultati III. faze:

Pri določevanju linijske erozije so upoštevani naslednji podatki:

1. povprečne letne padavine
2. nakloni
3. erozijski koeficient Z po razvodnicah

Vsekakor obravnavani dejavniki niso dovolj za korektno rangiranje indeksiranje strug vodotokov glede na zahtevnost erozijske problematike. Z vidika opozorilne karte erozije Slovenije, bi morale biti vse struge hudournikov v območju strogega varovanja, tako erozijsko aktivna korita z napredujočimi erozijskimi procesi, kot erozijsko aktivna korita s predvidljivimi potencialnimi erozijskimi procesi, kot tudi relativna stabilna korita brez opaznih tendenc poglabljanja in odlaganja, odseki s pojavi zastajanja plavin, akumulacije prodnih mas in odseki s hudourniško erozija v strugah (bočna erozija – erozijske zajede), hudourniški vršaji.

Linijska erozija je prikazana v treh stopnjah:

1. 3. stopnja: opozorilna območja strogega varovanja.
2. 2. stopnja: opozorilna območja izvajanja zaščitnih ukrepov – zahtevnejši zaščitni ukrepi;
3. 1.stopnja: opozorilna območja izvajanja zaščitnih ukrepov – običajni zaščitni ukrepi;

Razvito metodo je potrebno nadgraditi zlasti z uporabo ustreznih podatkov, ki bodo zadostili tako natančnosti, točnosti kot ustrezni prostorski pokritosti. Gre zlasti za podatke, ki bi bili razpoložljivi za območje Slovenije in ki bi jih lahko ustrezno indeksirali:

1. Intenzivnost padavin (48 urne padavine)
2. Odtočni koeficient
3. Podatek o prisotnosti in stanju vodnogospodarske infrastrukture (zlasti lokacije ključnih zaplavnih in zaplavno-ustalitvenih objektov, protierozijskih objektov v sistemu)
4. Podatki o preteklih dogodkih, vezani na vodotok

Povezava na dodatne vsebine:

1. Opozorilna karta erozije (2008-2012). Letno poročilo o delu na nalogi I/2/2.3, nosilec naloge: Blažo Đurović. Inštitut za vode Republike Slovenije, januar 2013. Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor, program dela IzVRS za leta 2008-2012.
2. PUH (2008). Opozorilna karta erozije – I. faza. Končno poročilo o delu na projektni nalogi. Podjetje za urejanje hudournikov, Ljubljana.
3. PUH (2010). Opozorilna karta erozije – II. faza. Končno poročilo o delu na projektni nalogi. Podjetje za urejanje hudounikov, Ljubljana.
4. PUH (2011). Opozorilna karta erozije – III. faza. Končno poročilo o delu na projektni nalogi. Podjetje za urejanje hudounikov, Ljubljana.

Sodelavci na projektu:

ANZELJC Darko, mag. PAPEŽ Jože (Podjetje za urejanje hudournikov)

Povezane vsebine:

1. Opozorilna karta poplav. Letno poročilo o delu na nalogi I-2-3-1-1, nosilec naloge: Darko Anzeljc. Inštitut za vode Republike Slovenije, december 2007. Naročnik: MOP, program dela IzVRS za leto 2007
2. Novelacija in dopolnitev Opozorilne karte poplav. Letno poročilo o delu na nalogi I/2/2.1, nosilec naloge: Darko Anzeljc. Inštitut za vode Republike Slovenije, november 2012. Naročnik: MOP, program dela IzVRS za leto 2012; Dostopno z: http://evode.arso.gov.si/direktive/FD_tabela.htm
3. Predhodna ocena poplavne ogroženosti. Letno poročilo o delu na nalogi I/3/1, nosilec naloge: Darko Anzeljc. Inštitut za vode Republike Slovenije, december 2011. Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor, program dela IzVRS za leto 2011

Ključne besede