DanubeSediment: Upravljanje s sedimentom na povodju Donave

 

DanubeSediment_logo

Splošni podatki o projektu

Celoten naslov projekta: Danube Sediment Management – Restoration of the Sediment Balance in the Danube River

Slovenski naslov projekta: Upravljanje s sedimentom na povodju Donave

Akronim: DanubeSediment

Koda projekta: DTP1-1-195-2.1

Program: Transnacionalni program Interreg Donava

Upravljanje z rečnim sedimentom je razmeroma neraziskano in nedorečeno področje, ki spada v sektor upravljanja voda. V evropski zakonodaji to področje pokriva vodna direktiva (Direktiva 2000/60/ES). Vodna direktiva je bila v slovenski pravni red prenešena leta 2011 s sprejetjem Načrta upravljanja voda, kjer je področje transporta sedimenta posledično slabo zastopano. Rezultat projekta bodo Smernice za upravljanje s sedimentom, kar bo pripomoglo pri izvedbi ukrepov, ki so predlagani v osnutku Načrta upravljanja voda za obdobje od leta 2015-2021. V projekt sta vključena dva glavna slovenska pritoka reke Donave, in sicer reki Drava in Sava. Oba vodotoka sta pomembna s stališča upravljanja sedimenta. Na obeh vodotokih je prepoznana problematika upravljanja sedimenta zaradi obstoječih obremenitev, ki vplivajo na preprečen transport sedimentov in na projekcije, ki se kažejo v prihodnosti, da se bodo te obremenitve še povečale. Projekt celostno naslavlja problematiko rečnega sedimenta na povodju Donave – od analize obstoječega stanja do priprave učinkovitih ukrepov za izboljšanje upravljanja s sedimentom na povodju Donave. Rezultat projekta bodo Smernice za upravljanje s sedimentom na povodju Donave, ki bodo olajšale nadaljnje korake za izvedbo ukrepov predvsem v sodelovanju z drugimi deležniki v prostoru (poplavna varnost, hidroenergetika, plovba, varstvo okolja, idr.).

Konzorcij partnerjev je sestavljen iz skupno 14 projektnih partnerjev – 12 projektnih partnerjev prihaja iz osmih držav EU, 2 partnerja pa iz Srbije. Vodilni partner je Univerza za tehnologijo in ekonomijo. Poleg projektnih partnerjev na projektu sodeluje tudi 14 organizacij, ki imajo vlogo zunanjega opazovalca.

IzVRS bo sodeloval v delovnih sklopih št. 2, 3, 4, 5 in 6. Glavno delo bo opravljal na delovnem sklopu št. 5, kjer se bo prepoznavalo obremenitve in vplive ter se jih naslavljalo z ukrepi z namenom vzpostavitve trajnostnega transporta sedimenta. IzVRS bo zagotavljal potrebne podatke za analizo pritokov rek Drave in Save ter sodeloval pri pripravi kataloga ukrepov in dobrih praks za gospodarjenje s sedimentom. Pri ostalih delovnih sklopih bo IzVRS nudil svoje znanje in izkušnje ter sodeloval pri zbiranju in analizi podatkov ter organizaciji delavnic. V delovnem sklopu 2 bo IzVRS skupaj z ostalimi partnerji predstavljal in razširjal rezultate projekta na nacionalnem nivoju.

Direkcija RS za vode (DRSV) je eden izmed zunanjih opazovalcev (pridruženi strateški partner). Glavna vloga DRSV je vzpostavitev povezave me projektom in uporabniki rezultatov projekta v Sloveniji.

Trajanje projekta

01. 01.  2017 – 30. 06. 2019

Zunanje povezave na projektne vsebine

DanubeSediment

Slovenski opazovalci projekta

Direkcija RS za vode (DRSV)

Ključne besede

O projektu

Vrednost celotnega projekta

3.558.581,62 EUR

Sofinanciranje ERDF

2.827.421,16 EUR

Sofinanciranje IPA

197.373,19 EUR

Lastna udeležba

533.787,27 EUR

 

Vrednost IzVRS v projektu

172.496,40 EUR

Sofinanciranje – ERDF (85%)

146.621,94 EUR

Lastna udeležba – MOP (15%)

25.874,46 EUR

Vodja projektne skupine

Peter Suhadolnik

Sodelavci na projektu

Luka Javornik, MSc.

Sašo Šantl, MSc.

Kontakt

Peter Suhadolnik

00386 1 4775 331

peter.suhadolnik@izvrs.si

 

Luka Javornik

00386 1 4775 364

luka.javornik@izvrs.si

OSTALE MEDNARODNE REFERENCE

Daljinsko zaznavanje hidromorfoloških značilnosti velikih rek in vplivi obremenitev na združbe organizmov

V okviru projekta ugotavljamo in primerjamo vplive obremenitev (spremembe hidromorfoloških značilnosti, onesnaženje, raba zemljišč) različnih prostorskih ravni (prispevno območje, odsek, pododsek) na združbe bentoških nevretenčarjev in rib v velikih rekah Slovenije ter preverjamo primerljivost hidromorfološkega vrednotenja velikih rek temelječega na podatkih pridobljenih s 1) terenskim popisom in 2) daljinskim zaznavanjem.