Ocena škode zaradi poplave Drave 5. in 6. 11. 2012 Končno poročilo 18.9.2013

image1

Na podlagi pridobljenih razpoložljivih podatkov o škodi zaradi poplave za poplavni dogodek na Dravi 5.11.2012, je bilo potrebno oceniti razliko škode, ki je dejansko nastala (je bila javljena in zabeležena) in škodo, ki bi nastala pri poplavah s ca 700 m3/s manjšim pretokom Drave, t.i. “naravnim” pretokom. Uporabljeni so bili podatki o škodi iz sistema AJDA (URSZR) in gospodarske škode (pridobljene na spletni strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo).

V študiji izbran pristop k določitvi ocene škode zasleduje osnovni namen t.j. določitev velikostnega razreda razlike škode, kar bo v pomoč pristojnim organom pri odločitvah o nadaljnjih korakih.

Podatki uporabljeni pri oceni škode

  1. Škode zabeleženih v sistemu AJDA
  2. Gospodarska škoda
  3. Intervencijski stroški
  4. Obseg poplavnih območij Drave

Izhodišča in predpostavke uporabljene pri oceni škode

  1. Razdelitev celotnega obravnavanega poplavnega območja Drave v velikosti 73 km2 na 33 območji glede na občinske meje in lokacije pregradnih prerezov HE na Dravi;
  2. Zabeležene višine škod (AJDA, MGRT, intervencijski stroški) so realne;
  3. Analiza na 7 manjših poplavnih območjih v velikosti 54 km2 kjer je bilo na razpolago več podatkov, je reprezentativna za celotno obravnavano poplavno območje Drave;
  4. Zaradi posledic poplav je lahko nastala tudi škoda, ki ni bila zajeta v tej analizi, kar pomeni, da bi bila razlika škod lahko tudi višja;
  5. Doseg poplave Q100 (VGB_2013) je večji kot bi bil pri “naravnem” pretoku Q40 (IzVRS_2013);
  6. Škoda znotraj dosega poplave Q100 je večja ali enaka kot pri “naravnem” pretoku (Q40);
  7. Doseg poplave Q10 je manjši kot bi bil pri “naravnem” pretoku (Q40);
  8. Škoda znotraj dosega poplave Q10 je manjša kot pri “naravnem” pretoku (Q40);
  9. Globina vode pri Q40 je za 0,5 m manjša kot globina pri Q100;
  10. Za območje poplave pri “naravnem” pretoku Q40 je privzeta ovojnica poplavnega območja pri pretoku Q10 + območje razreda globin G2 (globina od 0,5 do 1,5 m pri Q100) + območje razreda globin G3 (globine večje od 1,5 m pri Q100);
  11. Škoda bi bila na isti lokaciji manjša tudi zaradi manjše globine in sile poplavne vode. Upoštevani so “možni” faktorji zmanjšanja glede na tip škodnega obrazca. In sicer zmanjšanje škode za -20 % pri škodi na obrazcih 3 in 4, ter za -40 % pri škodi na obrazcih 5 in 501;
  12. Ker gospodarska škode ni natančno locirana je le ta korigirana s faktorjem izračunanega zmanjšanja pri škodah določenih z obrazcem AJDA;
  13. Ker ni lociranih intervencijskih stroškov so ti korigirani s faktorjem izračunanega zmanjšanja vseh škod in stroškov;
  14. Zaradi manjšega obsega poplav pri “naravni” poplavi je upoštevano zmanjšanje intervencijskih stroškov za 20 %;

Zaključek

Celotna škoda zaradi poplav Drave je ocenjena na ca 105 mio. €.

Glede na trenutne podatke in izvedene analize ocenjujemo, da je dodatni pretok Drave (ca 700 m3/s) povzročil za 35 do 61 mio. € škode. Pri naravnem pretoku bi bila škoda za 34-58 % manjša od zabeležene.

Zaradi posledic poplav je lahko nastala tudi škoda, ki ni bila zajeta v tej študiji kar pomeni, da bi bila razlika škod lahko tudi višja.

V študiji smo predpostavili, da so zabeležene višine škod realne.

Ključne besede

OSTALE DOMAČE REFERENCE

linija

Prilagajanje na vplive podnebnih sprememb v Vipavski dolini

Podnebne spremembe različno vplivajo na posamezne regije, zato je smiselno prilagajanje na podnebne spremembe osnovati na regionalnem nivoju. Vipavska dolina ima izredno ugodne naravne danosti za razvoj intenzivnega kmetijstva, vendar le – tega ogrožajo naravne nesreče (suše, poplave, pozebe in močni vetrovi), ki so zaradi vpliva podnebnih sprememb vse pogostejše.