Povezava med stresorji in združbami organizmov v stoječih vodah v Sloveniji

Povezava med stresorji in združbami organizmov

 

Eden izmed bioloških elementov na podlagi katerih vrednotimo ekološko stanje so združbe bentoških nevretenčarjev. Zaradi vsesplošne razširjenosti in relativne omejenosti na raven habitatov, velike biotske pestrosti in velike občutljivosti na različne okoljske dejavnike so bentoški nevretenčarji dobri pokazatelji mnogih sprememb v vodnih ekosistemih – bioindikatorji. Medtem ko bentoške nevretenčarje pogosto uporabljajo za vrednotenje ekološkega stanja rek, je njihova uporaba za vrednotenje ekološkega stanja jezer relativno redka. Za razvoj metodologij vrednotenja ekološkega stanja je primarno potrebno poznavanje povezav med vodnimi organizmi in obremenitvami. Razumevanje interakcij med abiotskimi in biotskimi dejavniki predstavlja osnovo za pripravo in izboljšavo obstoječih načrtov upravljanja stoječih voda.

Namen raziskave je bil predvsem ovrednotiti vpliv hkratnega delovanja obremenitev rabe tal, evtrofikacije, hidromorfoloških značilnosti in ribiškega upravljanja na združbe bentoških nevretenčarjev in ugotoviti, pri katerih vrednostih izbranih gradientov obremenitev ugotovimo spremembe v združbah, ki jih prepoznamo kot ekološke prage.

    O projektu

    Mentor

    izr. prof. dr. Gorazd Urbanič

    Doktorand

    dr. Rebeka Šiling

    Trajanje projekta

    2012 – 2016

    OSTALE DOMAČE REFERENCE

    Daljinsko zaznavanje hidromorfoloških značilnosti velikih rek in vplivi obremenitev na združbe organizmov

    V okviru projekta ugotavljamo in primerjamo vplive obremenitev (spremembe hidromorfoloških značilnosti, onesnaženje, raba zemljišč) različnih prostorskih ravni (prispevno območje, odsek, pododsek) na združbe bentoških nevretenčarjev in rib v velikih rekah Slovenije ter preverjamo primerljivost hidromorfološkega vrednotenja velikih rek temelječega na podatkih pridobljenih s 1) terenskim popisom in 2) daljinskim zaznavanjem.