Tipologija umetnih in močno preoblikovanih vodnih teles, ki so določena s Pravilnikom o vodnih telesih površinskih voda (Ur. l. RS 63/05, 26/06, 32/11): priprava in zagotovitev strokovnih podlag za izvajanje vodne direktive (2000/60/ES)
Skladno s prilogo II Vodne direktive je treba vsako vodno telo razvrstiti v svoj tip, prav tako tudi umetna (UVT) in močno preoblikovana (MPVT) vodna telesa. MPVT so telesa površinskih voda, ki imajo zaradi fizičnih sprememb, povzročenih s človekovo dejavnostjo (npr. prečni objekti in zajezitve z namenom proizvodnje elektrike ali za zmanjšanje poplavne ogroženosti), znatno spremenjene značilnosti, ki se odražajo primarno kot hidrološke in morfološke spremembe ter prekinitev vzdolžne povezanosti. UVT so telesa površinskih voda, ki jih je ustvaril človek. UVT in MPVT se razločijo skladno z deskriptorji za tisto vrsto površinskih voda (vodotok/reka, jezero, somornica, obalno morje), ki je najbolj podobna temu močno preoblikovanemu ali umetnemu vodnemu telesu. Po Pravilniku o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda (UL RS, št. 63/2005, 26/2006, 32/2011) imamo v Sloveniji 19 MPVT in 4 UVT.
V nalogi smo najprej glede na značilnosti naravnega vodnega telesa, ki je najbližje MPVT oz. UVT, vsak MPVT oz. UVT razvrstili v eno od štirih kategorij, in sicer jezero, vodotok/reka, morje in somornica. MPVT in UVT smo nato z uporabo že obstoječih ali dodatnih deskriptorjev skladno z Vodno direktivo razvrstili v obstoječe (ekološke) tipe voda ali nove (ekološke) tipe voda. UVT in MPVT smo razvrstili v 18 ekoloških tipov, in sicer en tip obalnega morja, en tip somornic in po osem tipov jezer in vodotokov/rek. Izpostavili smo dilemo velikih razlik v značilnostih različnih delov istega vodnega telesa, saj so v nekaterih MPVT zajeti tako prosto tekoči deli kot tudi zajezeni deli, velikokrat pa se pojavlja cel razpon hidromorfoloških razmer. Ustreznost razvrstitve MPVT in UVT v ekološke tipe smo preverili s podatki združb organizmov, ki jih uporabljamo za vrednotenje ekološkega stanja oz. potenciala površinskih voda skladno z Vodno direktivo. Določena tipologija predstavlja izhodišče za razvoj metod vrednotenja ekološkega potenciala in za določitev omilitvenih ukrepov na MPVT in UVT.
O projektu
Naročnik
Ministrstvo za okolje in prostor
Nosilec projekta
izr. prof. dr. Gorazd Urbanič
Sodelavci
dr. Vesna Petkovska
dr. Rebeka Šiling
Miha Knehtl
dr. Nataša Dolinar
dr. Urška Kuhar
mag. Špela Remec-Rekar
Bernarda Rotar
Maja Sever
doc. dr. Tina Eleršek
dr. Janja Francé
dr. Gorazd Kosi
dr. Borut Mavrič
dr. Martina Orlando-Bonaca
izr. prof. dr. Mateja Germ
izr. prof. dr. Alenka Gaberščik
dr. Samo Podgornik
Trajanje projekta
2015
OSTALE DOMAČE REFERENCE
Strokovne podlage za določitev prioritet RS na področju okolja in učinkovite rabe virov iz programa LIFE
V okviru projektne naloge smo pripravili smernice, katere so tiste tematske prednostne naloge iz Večletnega delovnega programa LIFE za obdobje 2014-2017 v prednostnem področju Okolje in učinkovita raba virov ter Okoljsko upravljanje in informacije za Sklop 1: voda, vključno z morskim okoljem, ki so za Slovenijo izjemnega pomena z vidika...
Daljinsko zaznavanje hidromorfoloških značilnosti velikih rek in vplivi obremenitev na združbe organizmov
V okviru projekta ugotavljamo in primerjamo vplive obremenitev (spremembe hidromorfoloških značilnosti, onesnaženje, raba zemljišč) različnih prostorskih ravni (prispevno območje, odsek, pododsek) na združbe bentoških nevretenčarjev in rib v velikih rekah Slovenije ter preverjamo primerljivost hidromorfološkega vrednotenja velikih rek temelječega na podatkih pridobljenih s 1) terenskim popisom in 2) daljinskim zaznavanjem.
Načrt ukrepov poplavne varnosti v porečju Vipave in razvoj gospodarskih dejavnosti
Cilj naloge je bil priprava projektnih rešitev celovitih ukrepov poplavne varnosti na območjih pomembnega vpliva poplav (OPVP) v porečju Vipave, ki predstavljajo tudi izziv za pripravo sinergijskih projektov razvoja gospodarskih dejavnosti, vezanih na rabo in varovanje voda ter varovanje in obnovo naravne krajine. Izhodišče za nalogo je obstoječe stanje kot...