Hidromorfologija – preučevanje hidromorfoloških značilnosti površinskih voda in preučevanje spremenjenosti hidromorfoloških procesov in značilnosti zaradi različnih posegov v vodni prostor

Z vedno večjimi potrebami po vodi za namakanje, proizvodnjo električne energije, vzrejo vodnih organizmov ter s posegi v vodna in priobalna zemljišča zaradi poselitve, razvoja prometne infrastrukture in kmetijske rabe tal, je človek povzročil številne spremembe naravnih hidromorfoloških značilnosti. Zgradil je številne pregrade in jezove ter s tem prekinil značilno vzdolžno zveznost toka, nemalokrat je zožili koridorje in rekam odvzel naravni tlorisni potek.

Organizacija osmih regijskih posvetovanj o osnutku Načrta upravljanja voda 2015 – 2021

Na Inštitutu za vode smo za Ministrstvo za okolje in prostor načrtovali, organizirali in izvedli osem regijskih posvetovanj o osnutku Načrta upravljanja voda 2015 – 2021. Osem posvetovanj je bilo organiziranih za porečja spodnje, srednje in zgornje Save, Drave, Mure in Savinje ter povodji Soči in jadranskih rek z morjem. Več kot 440 udeležencev je aktivno sodelovalo na moderiranih posvetih v Novem mestu, Mariboru, Murski Soboti, Kopru, Idriji, Ljubljani, Kranju in Celju.

Posveti o osnutku Načrta upravljanja voda 2015 – 2021: Inštitut za vode za Ministrstvo za okolje in prostor organizira sektorske posvete

Na Inštitutu za vode pripravljajo sektorske posvete o vključevanju potreb sektorjev v Načrt upravljanja voda. Za Ministrstvo za okolje in prostor bodo v Ljubljani organizirali tri sektorske posvete – za kmetijstvo (22. oktober 2015) , energetiko (28. oktober) in urejanje voda (30. oktober). Na posvetu pričakujejo podoben interes udeležencev, kot je bil na uspešnih osmih regionalnih posvetih o osnutku Načrta upravljanja voda. Na sektorskih posvetih bodo pregledali stanje, obremenitve in ukrepe, ki so načrtovani za doseganje dobrega stanja voda.

Inštitut za vode za Ministrstvo za okolje in prostor organiziral osem regijskih posvetovanj o osnutku Načrta upravljanja voda 2015 – 2021

Na Inštitutu za vode smo za Ministrstvo za okolje in prostor načrtovali, organizirali in izvedli osem regijskih posvetovanj o osnutku Načrta upravljanja voda 2015 – 2021. Osem posvetovanj je bilo organiziranih za porečja spodnje, srednje in zgornje Save, Drave, Mure in Savinje ter povodji Soči in jadranskih rek z morjem. Več kot 440 udeležencev je aktivno sodelovalo na moderiranih posvetih v Novem mestu, Mariboru, Murski Soboti, Kopru, Idriji, Ljubljani, Kranju in Celju.

Katalog poplavnih dogodkov na območju Slovenije

Inštitut za vode Republike Slovenije za potrebe operativne hidrološke prognoze in hidroloških analiz vzpostavlja zbirko imenovano Katalog poplavnih dogodkov na območju Slovenije. Katalog poplavnih dogodkov bo obsegal podatke o poplavnih dogodkih površinskih voda iz različnih strokovnih in drugih zanesljivih virov, in sicer od prvih dostopnih virov do zadnje zabeležene poplave. Zbrani podatki bodo strukturirani v pregledni tabeli z izpolnjenimi obveznimi atributi (datum, lokacija, obseg poplav, vrsta poplave, vir, opis itd.) in dodatnimi atributi (slikovno in video gradivo, satelitski posnetki, geodetske izmere, hidrološka poročila, meteorološka poročila itd.). Niz podatkov, urejen za enostaven prenos v druga aplikativna programska orodja, bo lahko služil tudi kot podlaga za nadaljnje analize in načrtovanje ukrepov za zmanjševanje poplavne ogroženosti, podlaga za obnovo opozorilne karte poplav in preverjenje kart poplavne nevarnosti ter drugim načrtovalcem v prostoru.

Posodabljanje integralnih kart poplavnih kart

Za potrebe izvajanja “Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja” (Uradni list RS, št. 89/08) v zvezi s pripravo za državo prioritetnih državnih prostorskih načrtov je bila vzpostavljena evidenca HH študij za katere sta IzVRS in ARSO podala mnenje o skladnosti z metodološkim pravilnikom in izdelan podatkovni sloj na ravni k.o., ki je bil objavljen v Atlasu okolja. HH (hidrološko hidravlične) študije so bile izdelane v postopkih priprave DPN-jev, občinskih prostorskih aktov in projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja. V letu 2012 je bila na podlagi evidence in pridobljenih vektorskih podatkovnih slojev prvič izdelana integralna karta razredov poplavne nevarnosti za območje RS.

Preliminarna identifikacija ključnih razlivnih površin visokih voda na območju Slovenije

Pomembnejša območja poplavne nevarnosti opredelimo kot del območij poplavljanja, na katerih se lahko poplavna voda brez večje škode razlije in tudi zadrži, kar lahko zmanjša škodne posledice dolvodno. Poplavna direktiva zavezuje k upoštevanju vidika območij, kjer bi se poplavne vode lahko zadržale (naravna poplavna območja). Določitev območij je utemeljena v obeh relevantnih podzakonskih aktih, tj. uredbi o pripravi načrta in metodološkem pravilniku za kartiranje. Pomen območij je poudarjen tudi v evropskih dokumentih v zvezi z naravnimi ukrepi zadrževanja voda, zeleni infrastrukturi in doseganjem sinergije ukrepov poplavne in vodne direktive. Osnovni namen izdelave strokovne podlage je ohranitev in povečanje prostora, namenjenega naravnim poplavnim procesom s pomočjo administrativnega zavarovanja naravnih poplavnih območij v načrtih zmanjševanja poplavne ogroženosti 2015-2021.

Monitoring in ocenjevanje v skladu z EU direktivo o kakovosti kopalnih voda (2006/7/ES) – navodila za države članice

Inštitut za vode RS (IzVRS) sodeluje v 4-letni Okvirni pogodbi o storitvah za podporo izvajanju direktiv vodnega gospodarstva ENV.D.2/FRA/2012/0013 (angl. Framework Service Contract for the Support to the Implementation of the Water Industry Directives ENV.D.2/FRA/2012/0013), ki traja od septembra 2012 in pokriva direktivo o čiščenju komunalne odpadne vode (91/271/EGS), direktivo o pitni vodi (98/83/ES) in kopalno direktivo (2006/7/ES). IzVRS je eden izmed šestih partnerjev v konzorciju (UBA, KWR, IzVRS, COWI, OIEau in WRc), ki ga vodi Umweltbundesamt GmbH (UBA) iz Avstrije. IzVRS je v okviru konzorcija nosilec za kopalno direktivo (2006/7/ES) in se je prijavljal na zahtevke za storitve (angl. service requests) Evropske komisije, povezane z izvajanjem te direktive.